Oznanila župnije Škofljica, 19.4.2026
VESTI IZ CARIGRADA
V Rim so od konca leta 858, ko je nastopil patriarh Fotij, ves čas prihajale neprijetne vesti o carigrajskih zmešnjavah. Papež Nikolaj I. je imel ves čas svoje vlade mnogo opraviti s carigrajskimi zmedami. Leta 863 je na rimski sinodi obsodil in odstavil Fotija. V naslednjih letih je pisal v Carigrad več pisem, da bi carigrajske prepire mirno poravnal. Nekoliko mesecev pred smrtjo je prijel poročila o Fotijevih napadih proti pravicam in proti pravovernosti rimske cerkve. Fotij je namreč v pismu bolgarskemu knezu in v okrožnici vzhodnim patriarhom ( v začetku leta 867) silovito napdel rimsko cerkev in ji očital krivoverstvo o izhajanju Sv. Duha iz Očeta in Sina. Papež Nikolaj je videl, da bi mogli Fotijevi napadi imeti strašne posledice in končno pretrgati cerkveno edinost med Rimom in Carigradom. Zato je zapadne škofe opozarjal , naj branijo cerkev proti Fotijevim napadom. Nikolaj se ni motil. Fotijeva okrožnica je res dala podlago poznejšim grškim protirimskim bogoslovskim bojem in s tem tudi podlago razkolu. Rim je bil vznemirjen.
Ob koncu leta 867 je v Carigradu nastal nenaden prevrat. Cesar Mihael III. je bil umorjen. Cesarski prestol je zasedel cesar Bazilij (867 – 886), patriarški pa Ignacij. Fotij je bil odstavljen. Sredi leta 868 ( v avgustu) sta prišla v Rim poslanca cesarja Bazilija in patriarha Ignacija. Seboj sta prinesla akte Fotijeve sinode, v poletju 867. Na tej sinodi je Fotij papeža izobčil in odstavil. Z veliko ogrčenostjo sta grška poslanca obsojala Fotijevo drznost; akte Fotijeve sinode sta vpričo papeževega spremstva vrgla na tla, cesarjev poslanec jih je poteptal z nogami in udaril z mečem. Pripovedovala sta kako je Fotij postopal s prevero in je ponarejal podpise na aktih. V Rimu so dolgo preiskovali carigrajske akte in dgodke. Šele v začetku junija 869 so na rimski sinodi končno obsodili Fotijevo sinodo in potrdili Ignacija, akte Fotijeve sinode pa na stopnicah cerkve sv. Petra sežgali. Šele po tej sinodi sta se grška poslanca vrnila v Carigrad. Tam se je istega leta (869) sešel vesoljni cerkveni zbor, da je uredil po Fotiju in njegovih zaveznikih povzročeno zmedo.
Slovanska apostola sta v Rimu od grških menihov in Rimljanov mnogo slišala o teh bojih in prevratih. Morebiti sta bila osebno navzoča pri sprejemu grških poslancev in sta videla, kako sta ta poslanca z vzhodno živahnostjo teptala akte Fotijeve sinode. Gotovo pa sta slišala, kako sta carigrajska poslanca pripovedovala o velikih bojih in prevratih v Carigradu. Saj sta se grška poslanca skoraj eno leto mudila v Rimu. Sveta brata pa sta bila isto tako neke vrste poslanca carigrjskega dvora, torej sta imela zadosti prilike in povoda, da sta večkrat prišla z njima v dotik.. To so bile resne in razburljive stvari. Kot velika ljubitelja miru in vesoljne cerkvene edinosti sta gotovo rada sodelovala in molila, da bi se obnovljena cerkvena edinost ohranila in utrdila. Ta misel je lepo izražena v Cirilovi molitvi na smrtni postelji.
Verno ljudstvo svetnikom v čast zida cerkve, kapelice in oltarje. Zakaj je sv. Cirilu in Metodu posvečenih tako malo cerkva in oltarjev? Ali naj bosta slovanska apostola še zdaj prezirana zato, ker sta se žrtvovala za prezirane Slovane? Pripravimo jima častno mesto v srcih vernega ljudstva, postavljajmo jima oltarje v vernih srcih, da se bo bolj dvignilo tudi vidno češčenje naših apostolov. Tudi drugi narodi časte svoje apostole. Naša živa vera naj nikoli ne ugasne, sveti naj tudi tistim, ki so se od nje ločili in naj jim pomaga, da najdejo pot k pravi veri in k vesoljni cerkveni edinosti, da bi se vsi, ki jih druži sveti spomin slovanskih apostolov, zedinili v ljubezni in veri sv. Cirila in Metoda.
ODPRITE VRATA KRISTUSU – TEDEN MOLITVE
Ko je sveti oče Janez Pavel II 17. maja prvikrat stopil na naša tla je na letališču Brnik najprej pokleknil in poljubi slovensko zemljo. S tem je blagoslovil in počastil našo deželo in našo zgodovino. Od tega je minilo 30 let.
Ob nastopu svoje papeške službe je izrekel besede, ki so večne za vse čase: »Ne bojte se! Na stežaj odprite vrata Kristusu!« S svojim pričevanjem vere, ljubezni je pomagal kristjanom vsega sveta, da jih ne bi bilo strah imenovati se kristjani, pripadati Cerkvi, govoriti o evangeliju. Pomagal nam je, da bi se ne bali resnice, ker resnica zagotavlja svobodo.
Odprite vrata Kristusu – ta klic je namenjen nam. A velikokrat smo v skušnjavi, da bi ostali zaradi strahu ali zaradi udobnosti malo zaprti sami vase in znotraj naših meja. Pot, ki jo kaže Jezus pa je enosmerna: izstopiti iz samih sebe. Gre za potovanje brez povratne vozovnice. Gre za to, da izgubiš življenje zanj slediš poti podaritve sebe. Po drugi strani Jezus ne mara na pol prehojenih poti, priprtih vrat, dvotirnega življenja. Prosi, naj se odpravimo na pot skromni, naj se odpovemo lastnim gotovostim, trdni samo v Njem.
Z drugimi besedami, življenje najbližjih njegovih učencev, in za take nas je poklical, je sestavljeno iz konkretne ljubezni, to je iz služenja in razpoložljivosti. Kdor je izbral, da b vse svoje življenje oblikoval po Jezusu, ne izbira več sam krajev, ampak gre, kamor je poslan. Njegov zaklad je postaviti Gospoda v središče življenja.
Vsak od nas v srcu hrani najosebnejšo stran knjige življenja : to je zgodovina naše poklcanosti, glas ljubezni, ki je pritegnil in preoblikoval naše življenje, nas privedel do tega, da smo na njegovo besedo pustili vse in mu sladili. S hvalžnostjo poživimo spomin na njegov klic, ki je močnejši od vsakega upiranja in napora. Zahvaljujmo se Gospodu, da je v naša srca skozi zaklenjena vrata vstopil s svojim usmiljenjem; da nas je poklical po imenu, da nam da milost, da še naprej pišemo njegov evangelij ljubezni. Zato poživimo molitev molitev v tednu molitve za duhovne poklice, ki nosi naslov: »Odprite vrata Kristusu! Gospod kliče in vstopa v naša srca. Potrudimo se in bodimo pričevalci Ljubezni.
Sto ur molitve za duhovne poklice
Dragi bratje in sestre v tednu pred svetovnim dnem za poklice /nedelja dobrega pastirja/ vas vabim, da sledimo Jezusovemu naročilu k prestani molitvi za »delavce na Gospodovi žetvi«. Papež Leon XIV je predkratkim spodbudil: »Dvignimo svojo ponižno molitev h Gospodu, da bi potihnil hrup bomb, da bi orožje utihnilo in da bi se odprl prostor dialoga, v katerem bi se lahko slišal glas ljudstev« Moliti za mir na svetu pomeni moliti za mir v ljudeeh, za rodovitno svobodo, ki pomaga odpirati se Bogu, slišati njegov glas in izpolniti njegovo voljo. Tako v konfliktih kot tudi pri odločitvah za poslanstvo. Kako dragocena je v stiskah in premišljevanju in odločanju molitvena podpora Cerkve. Pomagajmo mnogim našim mladim in starejšim, ki jih Gospod posebej nagovarja, njihovim družinam in okoljem z nenehno in srčno molitvijo. Hvala za vaše sodelovanje.
Naša župnija je povabljena k molitvi 22.aprila 2026 ob 18.oo uri skupaj z župnijo Jarše. Molili bomo v kapeli, ob 19 uri sledi sv. maša. Molivci prisrčno vabljeni.
Misinjonska obzorja – revija
V reviji boste našli veliko zanimivega – kako živijo naši misinarji, kako preganjajo kristjane, kaj se dogaja v posmeznih misijonskih deželah, kako je misijonar prinesel sadiko najstarejše trte na Madagaskar…
God sv. Jurija in sv. Marka
Jurij je zavetnik našega glavnega mesta Ljubljane, zato bo maša na praznik na gradu v kapeli, sv. Jurij je zavetnik skavtov – upam, da pridete k sv. maši. Na dan sv. Marka blagoslovimo vodo za polja, jo boste lahko ponesli na domove..
Godovi in mašni nameni 20.4. – 26.4. 2026
pon. Teo……..za + Marjan, Anton Kraljič, ob 19 uri
tor. Anzelm…za + Marjan Strupih, ob 7.3o zj
sre. Hugo…..za + Mihael Jamnik, 30 dan, ob 19 uri
čet. Jurij…….za zdrvje v čast MB, ob 19 uri
za + Martin Golobič, ob 20 uri Gum
pet. Fidelis…za + Anton Kraljič, 30 dan, ob 19 uri
sob. Marko…za zdravje v čast MB, ob 19 uri
ned. $vel.n. ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Marjan Dolinšek
